Top 5 člankov
Kaj je znano o dednosti in debelosti?
Kako genetska predispozicija vpliva na razvoj debelosti, odgovarja asist. prof. dr. Primož Kotnik, dr. med., spec. pediatrije, s Pediatrične klinike Ljubljana. Poudarja, da je pri nas prepoznava otrok z zgodnjo in potencialno monogensko obliko debelosti dobra, še vedno pa je število obravnav premajhno glede na pričakovano prevalenco.
Spodbudni rezultati zdravljenja debelosti s kagrilintidom
Raziskava faze II, nedavno objavljena v reviji Lancet, je potrdila klinično učinkovitost različnih odmerkov kagrilintida pri obvladovanju telesne teže in dobro prenašanje takšnega zdravljenja. Omenjeni rezultati podpirajo izvedbo nadaljnjih kliničnih raziskav, ki bi to zdravilo z novim načinom delovanja lahko privedle do klinične prakse.
Kako debelost vodi do motenj dihanja pri pljučnih bolnikih?
Pljučne bolezni pri osebah z debelostjo imajo svoje posebnosti, glavna značilnost respiratorne fiziologije pri takšnih bolnikih pa je zmanjšanje pljučnih volumnov. Asist. Kristina Ziherl, dr. med., spec. pnevmologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, je na strokovnem srečanju Združenja pnevmologov Slovenije podrobneje predstavila področje in opozorila na bistvene dejavnike.
Zakaj in kdaj bariatrična kirurgija?
Z doc. dr. Jasno Klen, dr. med., spec. interne medicine s KO za abdominalno kirurgijo z UKC Ljubljana smo se pogovarjali o učinkih bariatrične kirurgije pri zdravljenju debelosti. Kdaj se odločiti za poseg in pri katerih bolnikih? Ali obstajajo kakšni zadržki za poseg? Kako poteka priprava bolnikov na poseg in spremljanje po njem?
Davek pandemije covida-19
Prikovanost na dom nas je že stala spremembo življenjskega sloga in tudi zdravja, je kritičen Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Predstavil je raziskavo NIJZ o vedenju v povezavi z zdravjem v času pandemije covida-19. Kakšne so ugotovitve?
Zdravniki ne diagnosticirajo debelosti zaradi družbene stigme
Epidemija debelosti je ušla izpod nadzora po vsej Evropi. Čezmerno težkih ali debelih je več kot polovica odraslih, opisuje stanje prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., specialistka družinske medicine. Razloži tudi, zakaj je tako pomembno, da se diagnozo zabeleži v zdravstveni karton.
